theme-btn
Privzeta tema
Črno / Bela
Belo / Črna
Modro / Rumena
Bež / Črna
Črno / Zelena
Slovenščina
Skok do osrednje vsebine

Melita Kovač


    Melita_Kovac.jpg
    Melita Kovač,

    Strokovna sodelavka na področju mednarodnih aktivnosti, sodelavka na projektu Udranik MC

     melita.kovac@mc-velenje.si


    Naštej kaj so tvoje glavne delovne naloge:

    Kot tehnična koordinatorka evropskih projektov pripravljam dokumente in evalvacije ESE prostovoljcev. Sodelujem v skupini za pomoč uporabnikom, ki imajo težave v duševnem zdravju, in njihovim bližnjim. Aktivna sem v pisarni, na Festivalu mladih kultur Kunigunda pa me najdete v info pisarni, kjer skrbim za razporede in zaodrje in ostale dokumente.

    Prve asociacije na mladost in otroštvo so predvsem, brezskrbnost, druženje s prijatelji, v srednji šoli tudi s sošolci, dolge noči, prespani vikendi, »šporhert« pri stari mami, kjer sem v zimskih popoldnevih grela noge v vroči pečici.

    Čas, v katerem sem jaz preživljala mladost, je bil najlepši (konec devetdesetih, začetek novega tisočletja). Odpirale so se teme, ki so bile prej tabu, lahko smo izrazili svoje mnenje, z odprtjem mladinskega centra smo imeli možnost to mnenje izraziti z različnimi projekti. Velenje je bilo naše v smislu žuranja, dobrega časa. Glasba je bila dobra, za starega jurja pa smo lahko kupili škatlo cigaret, v gostilni spiti nekaj pirov, včasih je bilo dovolj še za taxi. Fajn je blo.

    Čas, v katerem ste mladi danes, je po eni strani težji, na drugi strani pa veliko lažji. Imate veliko več možnosti skozi različne kanale izražati svoja mnenja in doseči, da ste slišani. Po drugi strani pa vas vedno spremlja oko »velikega brata«, ki nekaj zahteva od vas. Boljše ocene, več obšolskih dejavnosti, lepšo postavo, več in boljše in oh in sploh vse.

    Kot najstnici mi je bilo najtežje to, da se nikoli nisem vklopila v mainstream. Nikoli, že v osnovni šoli, se nisem oblačila kot ostali, tudi moje vedenje je bilo drugačno, vendar v smislu pomoči drugim in lepega vedenja. Še vedno se spomnim, kako je bila mama jezna name, ko sem domov privlekla babičin 40 let star plašč. Nosila sem ga kar nekaj let, mama pa se je na koncu sprijaznila 😊. V srednji šoli sem nekako zacvetela, ko sem našla meni podobno misleče mlade.
    Danes vem, da me je ta moja drugačnost, ki zame sploh ni pomenila drugačnosti, naučila, da spoštujem vse ljudi, jih nikoli ne sodim na prvo žogo, ampak jih raje spoznam. Spoštujem drugačno mnenje in ga poskušam razumeti, čeprav se z njim ne strinjam. Delujem široko in sprejemam široko.

    Iz tistega časa pogrešam pristne osebne odnose. Ko smo se s prijateljicami po stacionarcu poklicale in se dogovorile: »Ej, zdjle grem od doma, js bom poklicala še Vesno, ti pa poklič še Inko, pa se dobimo na pol poti.« Tega več ni, da se dejansko dobiš sredi dneva na kavi in tri ure v živo čvekaš. Vse je po telefonu, neosebno. Pet klicev, deset sms-ov, potem pa še vedno nekdo zamudi 😊.

    S prijatelji sem se rada družila, zabavala, žurala. Veliko je zgodb, ki niso za v javnost in se jih danes z nasmehom ali celo s krohotanjem spomnim. To so bili res dobri časi.

    Rada sem počela, pa ne bi smela ... Ne, ne, jaz pa nisem nič takega počela 😊 😊 😊. Bom povedala samo to, da se moje ime rima na Nalita 😊.

    Danes ohranjam otroka v sebi z otrokom, ki ga imam. Ta naš najstnik me na novo uči mladosti in entuziazma, ker gleda na svet široko, ne obsoja in vidi dobro v ljudeh.

    Danes bi mladi sebi svetovala, naj izkoristim možnosti, ki so mi dane. Naj ne rečem ne novim stvarem, preizkusim, vidim, občutim in se zavedam, da nimajo vsi na svetu možnosti, ki jih imam sama. Predvsem pa naj veliko berem, imam odprte oči, sodelujem in ne pustim, da mi življenje narekuje strah pred ljudmi in svetom, v katerem živim. Prehitro nam kaj prekriža pot in se stvari lahko za vedno spremenijo.

    Pri delu z mladimi mi je najbolj všeč, da povedo svoje mnenje, da hočejo spremeniti svet na bolje in delajo na tem. Predvsem pa mi je všeč, da stojijo za svojimi stališči in jih znajo argumentirati ter se borijo za boljše življenje in za boljše pogoje na tem našem ljubem planetu. Na nas, stari gardi pa je, da jim s svojimi izkušnjami in znanjem omogočimo, da se njihove želje in ambicije uresničijo.