Najljubše spomine iz otroštva in na mladost imam na šolska leta. Bil sem eden od tistih, ki so radi hodili v šolo, predvsem zaradi druženja s sošolci, s katerimi smo marsikaj ušpičili, kar je popestrilo, kdaj pa tudi otežilo našo brezskrbno mladost. V srednji šoli pa smo z veseljem odkrivali nove stvari, ki jih prinese prehod v odraslo življenje 😉.
Prve asociacije na mladost so brezskrbnost, radovednost, igrivost.
Čas, v katerem sem jaz preživljal mladost je bil čas mnogokaterih aktivnosti, s katerimi smo si popestrili mladostniško življenje. Od športnih aktivnosti, potovanj, aktivnega sodelovanja v mladinskih organizacijah, vse do zabav in v vseh obdobjih prisotnega mladostniškega uporništva. Je pa to že toliko let nazaj, da sem bil skozi odraščanje priča eksponentnemu tehnološkemu razvoju od presnemavanja kaset do Spotifya, od pisem do elektronske pošte, od videokaset do Netflixa, od črnobelega televizorja do barvnega … No, tako star pa tudi nisem :D
Čas, v katerem ste mladi danes, je prav tako zanimiv in poln izzivov, kot je bil naš. In čas, v katerem mi, mladi po srcu, še vedno jemljemo življenje s polno žlico.
Kot najstniku mi ni bilo nič tako hudega, da bi imel slabe spomine, seveda pa smo se borili znerazumevanjem staršev, da smo sedaj odrasle osebe in nam ni več treba težiti (razen, ko smo spet kaj potrebovali od njih), prebolevali smo najstniške ljubezni, nepotrebno ustnospraševanje učiteljev, ko nismo bili pripravljeni ...
Kaj iz tistega časa pogrešam ... Vsako obdobje v življenju je posebno in ga je potrebno doživeti. Vprašanje pa je, če bomo lahko kdaj tako brezskrbni, kot smo bili takrat.
S prijatelji sem rad aktivno preživljali prosti čas in odkrivali nove stvari.
Kar sem rad počel, pa ne bi smel, raje ne bi povedal :P
Danes ohranjam otroka v sebi ves čas, edino tu pa tam se pač moram v skladu z družbenimi pravili delati malce bolj resnega in odgovornega.
Danes bi mlademu sebi svetoval: zgrabi vsako priložnost, saj priložnost zamujena ne vrne se nobena.
Pri delu z mladimi mi je najbolj všeč, da se še vedno kdaj več naučimo od njih kot oni od nas.